Pri mešanju kave ne gre le za razbijanje pene ali izboljšanje jasnosti okusa – ima lahko tudi ključno vlogo pri zagotavljanju enakomerne ekstrakcije, zlasti med postopkom kuhanja. Ko voda prvič pride na kavno usedlino, jo z mešanjem pomaga popolnoma navlažiti, s čimer prepreči nastanek suhih žepkov in spodbuja bolj enakomerno kuhanje. Neenakomerno nasičena zmleta lahko privede do premajhne ekstrakcije, kar ima pogosto za posledico raven ali kisel okus.
Kljub temu, ko je kava kuhana in v skodelici, prevzame mešanje drugačno vlogo. Nekateri menijo, da lahko kakršna koli pena ali rahla kremasta plast na vrhu zamegli okuse spodaj. Mešanje tukaj pomaga sprostiti arome in omogoči, da se izrazijo globlje note kave, ki nudijo čistejši okus. Drugi trdijo, da ta površinski sloj doda teksturo in je pristen del izkušnje – ne nekaj, kar bi bilo treba motiti.
Na koncu, ali mešati ali ne, je odvisno od konteksta in osebnih preferenc. Med kuhanjem lahko premišljeno mešanje izboljša kakovost. V skodelici je odvisno od pivca: jasnost ali kompleksnost, čisto ali kremasto – nič ni narobe.
Stopnja praženja vpliva na cvetenje kave
Pri pripravi kave na okus in videz cvetenja ne vpliva le svežina, ampak tudi stopnja praženja kavnih zrn. Zrna, ki so pražena bolj svetlo, vsebujejo manj olja in ujete plinaste snovi. To velja tako za cela zrna kot mleta. Posledično takšna kava običajno ne razvije izrazitega cvetenja – še posebej, če je bila pražena pred več kot mesecem dni. Ker je plina že od začetka manj, ga s časom ostane še manj – včasih skoraj nič.
Zato je cvetenje lahko zelo uporaben vizualni pokazatelj. Pomaga ti oceniti, kako svetlo je znotraj zrna pražena kava, ne samo na podlagi barve zunanjosti, ampak tudi po tem, kako močno “zacveti”, ko jo prelijemo z vročo vodo.
Pri temnejših praženjih pa je zgodba drugačna. Daljši postopek praženja povzroči več notranjih kemičnih sprememb, ki ustvarijo več plinov in večjo količino olj. Ta olja pogosto prekrijejo površino zrn in nekoliko upočasnijo sproščanje plina – zato temno pražena kava pogosto deluje svežejša, kot v resnici je. Pravzaprav ni nujno sveža, le učinek olj in plinov ustvari tak vtis.
Za tiste, ki pražijo kavo do temnih tonov, je to lahko prednost – zrna lahko tudi več tednov po praženju delujejo sveža. A resnični okusni potencial kave se največkrat pokaže v prvem tednu po praženju. Morda ti bo bolj všeč, če jo pustiš počivati nekaj dni, a to lahko izveš le z lastnim preizkusom.
Na koncu ti lahko cvetenje pove veliko. Uporabi ga kot pokazatelj starosti in stopnje praženja kave. Šibkejše cvetenje običajno pomeni starejšo ali svetlejšo praženo kavo, medtem ko močnejše cvetenje nakazuje na svežino ali temnejše praženje.
